»Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uveljavlja pomoč pri končanju lastnega življenja kot pravico vsakega, da odloča o koncu svojega življenja v skladu s svojimi ideali in prepričanji. S tem varuje njegovo dostojanstvo, zmanjšuje neželeno trpljenje in odpravlja diskriminiranost tistih, ki brez pomoči drugih svojega življenja ne morejo končati. Zakon z ničimer ne izključuje paliativne oskrbe, temveč jo spodbuja.«

»Namen zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni nadomestiti slabo delujočo paliativno oskrbo, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi.«

»Njegovo morebitno sprejetje bi odprlo pot ločevanju med življenjem, ki je vredno, in nevrednim, 'ki bi ga pod določenimi pogoji kar končali'.«

»Ta zakon daje možnost pomoči pri prostovoljnem končanju življenja osebi, ki iz svojih fizioloških razlogov lahko pričakuje oz. že trpi ob koncu svojega življenja.«

»Seveda ne moremo reči, da zlorab absolutno ne bo, lahko pa rečemo, da bo možnost za to zelo blizu ničle.«

»V skladu s temeljnimi demokratičnimi načeli je prav, da vprašamo ljudi, kaj menijo o tem, ali naj sprejmemo zakon, ki bo omogočal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.«

»Velika nevarnost je, da bi se ob sprejetju takega zakona ostareli, bolni in drugi ranljivi začeli počutiti 'nevredne' in 'odveč' v družbi. Na preizkusu je vrednotenje kulture človekovega življenja.«

»Ocenjujejo namreč, da ureditev paliativne oskrbe, ki jo kot alternativo ponujajo nasprotniki zakona, 'ni ustrezna nadomestna rešitev problema, ampak bi le ureditev obojega – v primerni komplementarni obliki – lahko v prihodnosti predstavljala vzpostavitev možnosti za človekovo odločanje o lastnem življenju, tudi o njegovem končanju'.«

»Imam sam kot zdravnik in človek ločeno mnenje. Moj pogled izhaja iz več kot štirih desetletij dela z zelo hudimi bolniki.«